Samo to je vedel, da bodo tudi menihi čvrsto držali zemljo, ki so jim jo Višenjski podarili za zveličanje svoje duše in ki je po njej toliko let iztezal roke. Zdaj je res vedel, da so se mu tiste tri kmetije odmaknile za vse večne čase; hud na samostan, ki pač tudi ljubi zemljo in ji zna čudovito streči, pa vendar ni mogel biti več. Le kar tako in skoraj nehote se mu je še enkrat utrgala stara misel.