»Vsako premično imetje je minljivo: tat ukrade zlato, grad zgori ali ga razruši tuja roka, le zemlja ostane, je večna in ima svojo ceno.« Zdaj pa je postajal in občudoval patra, ki tako pozna in ljubi zemljo. »Sóblazen me vzela, kako je vendar to?« je strmel v umnega samostanca.