Med vojskarji pa je vrelo in plemiči so se repenčili. Začele so se zdrahe, polne hudobij, trme in zavisti, in malo je manjkalo, da ni razprtija že nevarno podžgala nemirnih in samopridnih plemičev, ko je naposled Ljubljanski vendarle prigrmel z veliko vojsko samih svetlih vitezov in gibčnih oprod in precej skrbno pregledal zbrano vojsko; le ob višenjski četi se ni dosti pomudil in je Majnhalmu komaj pokimal, a tako, da se ni prav vedelo, ali je tisto pozdrav, ali je pretnja. Bila je pretnja.