Če je zrasel čez glavo tudi že vam samim, naj, ni me skrb, svobodnjak pa mu res ne bo v strahu!« je svobodnjak trdo dejal in čez nadaljnja dva dni jahal s Trlepovo tožbo naravnost do Ljubljanskega. Ljubljana je bila polna vitezov, oblastnih oprod in sirovih suličarjev. »Tako je vendarle res tisto z Ogri!« je razumeval, ko je po ozki poti čez strmovito reber kobalil na grad in se nerad umikal urnim slom, hitečim gor in dol. Sonce je stalo na poldne, Sladkonja je bil še včeranji, vino v krčmi na Starem trgu je vpilo, pa se je pririnil.