Skoči na ti in prosi, da bi me precej obiskal, prav precej, če le utegne!« Hartviku se je dobro zdelo, da je pičil, v veseli volji se je vso pot skoraj kar naglas menil sam s seboj. »Ves je lačen zemlje, vso bi rad spravil podse ‒ ná, pa se zgodi, da je zgubi, nikar še dobi!« se je tiho smehljal.