Veste, za mali Šmaren smo dosti spovedovali in obhajali. Saj je ljudstvo naredilo iz naše cerkve, ki se gradi šele komaj v en konec, že kar nekako božjo pot.« In že je zajel sapo, da bi, kakor je že večkrat, tudi zdaj prav narahlo skušal geniti srce nespovedanega grešnika, pa ga je oni prehitel: »Kako pa kaj zidava?« je zasukal pogovor, da bi se ognil pomenku o verskih rečeh, ki so ga vselej tako neprijetno dregale v vest.