Skromno se je priklonil na vse strani in se mirno povedal: »Ne, nisem mojster pevec svobodnih nebesnih višav, o veleplemenita gospoda, ob tla sem privezan v knežji službi; nimam velikih besedi o slavnih junakih in ne znam sladko peti sladkih stvari o nežni ljubezni in nimam je pesmi na pergamentu častitem ‒ zapel pa jo bom, kakor se mi je po volji božji dala današnjo to uro!«
»Moških nam jih veš in ponosnih,« ga je gospodar Ostrovrhar pohvalil, »zapoj, razveseli nas, o pevec v knežji službi!« In Sladkonja je pel o nekem mogočnem vojvodi, ki budno straži in bedi, da se gospodi ne zgodi, kar zanjo dobro ni.