»Tudi klekam bo prav,« je drugi suličar pritaknil, »saj so že vse klekaste od samega klekanja po teh grbastih vicah!« Krčmar je že stal na pragu, se klanjal do pasu in vabil: »Le noter, o vitezi, le noter, za mizo in ukazujte, o junaki, ‒ danes je pri meni pol za denar, pol pa kar tako!« »In tisto ‚tako’ bo potlej močno dragó ‒ saj vemo!« se je suličar smejal.