»Saj sem res že prazen, da se vidi skozme!« je star suličar pokimal in skočil s konja, drugi pa za njim. »Na takem potu se po človeku vse pretrklja in prepeha, da skoraj ve ne več, kje se ga vamp drži.«
»Tudi klekam bo prav,« je drugi suličar pritaknil, »saj so že vse klekaste od samega klekanja po teh grbastih vicah!«