Pri živini je bil čisto pridoven, pa bi ga le moral odstaviti, da bi izpolnil, kar je bil obljubil Hotimiru za njegovo srečo. Mladi Višnjan je potlej spotoma srečal samostanskega volarja, ki je prav dosti hodil k, odkar je Planina popolnoma okreval in se vrnil v. »Kaj si spet bil na Peščenjeku?« se mu je nasmehnil.