Premolknila sta in oba z isto mislijo gledala po dolini do Kuščarjeka in ob Témenici na drugi strani.
Oratarji, oblečeni v belo platneno obleko, so za ajdovo sev orali sivorumeno strnišče, vrane so za brazdami doletavale in odletavale, pod nebom pa trepetale postovke in kakor kamen padale na njivo. »In da ne pozabim!« se je domislil in obrnil, da je gledal ob Témenici.