Domovino, ki so jo zgubile oči, je našla v srcu in se spomnila vseh domačih. O, če bi oni bili z njo, bi ji veselje bilo neizrečno večje, in ko bi Hotimir bil tu in bi ga pustili na tekmo ‒, ali bi jih iz tistih kadunj urno izpehal v vodo! In kako bi potlej slavili njega, če že tako reč počno s to mestno lesniko, ki je nikjer nič ni in ki je tako dolgo okoli sebe bezala s tistim loparjem ...