»Kdo bi si mislil, da je zatorej?« se je zijalasta meščanka čudila in z očmi migljala za hčerjo, ki je živo in zdravo drencala v kolu. »Sicer pa je neki ves bukov in boječ, še pogledati si ne upa nikogar.« »Nemara, da bi drugo utegnila povedati tistale njegova, ki bo zdaj zdaj počila od napuha, čeprav hinavsko po strani drži glavo, kakor bi jo bila grlica udarila!«