»O, ti štramljè ‒ pa si res prismojen!« se mu je Rodana smejala. »Ko se bo vrnila, ji v oči, pa boš videl vse take stvari, ki so zdaj najlepše zate, drugo pa lepo mirno še počakaj!« je bil osat, odkar je zvedel, da so Višenjski kakor nalašč samostanu podarili vse tri kmetije, ki si jih je on toliko let že kopal podse.