se ni menil za to. V nedeljo se je po maši odpravljal, da bi šel obiskat, kakor ji je bil obljubil, pa ga je ustavil tovariš: »Ali nisi ti iz Čedada?« se je zredil v život in si brado zaredil v obraz, odkar je pobegnil z doma. Upal je, da ga nihče ne bi prepoznal, čeprav bi se kje namenil na znanca.