, jo je unesel čisto poceni, je počil, da bo pomnil, in spoznal je, kako se je prikupil lepi gospodični in njenemu očetu. »O ti praznoglavi ‒!« se je tiho nasmehnil in po vratu potrepljal konja, ki se je konjsko plašil. Da, mislil je, da kaznuje, pa nehote poveličuje ... !, še deset kmetij, ne samo tistih treh, bi rad dal za sladki smehljaj Zofijinega obrazčka ...