Kakor kak azijski je, debel in zalit, široko sedel in rdel od ponosa, tako so ga mehko božale prikupne besede ugledne in mogočne grofinje. »Nobene prošnje vam ne bi mogel zavrniti, veleplemenita gospa grofinja!« je dejal, vstal in se ji globoko priklonil. Tudi se je dvignila, sklenila roke in dejala: »Prosim vas, velemožni in pravični gospod vojvoda, da bi bili milosten sodnik mojemu bratu!«