»Čisto prav ju strežeš, jaz sam ne bi znal bolje.« Rana Planine se je celila skoraj kar vpričo, bolnik je postajal bolj in bolj čvrst in veder. pa se je sam hvalil: »O, nobene sile mi ni več; le črepina mi je še nekoliko gluha, koder me je razbojnik počil, pa to me nič več ne moti.«