Pater Herand je pihal skozi zobe, iz oči so mu švigale strele, sveta jeza jih je vžigala, ker še nikoli ni slišal tako zaničljivih besedi kakor pravkar na tem gosposkem gradu.
Ozrl se je v grajske zidine, ki so se belo in sivo bleščale iz zelenja širne hoste. », tlačani mi niso pogani, niso!« je naposled dejal.