»Mati božja, naša mogočna zavetnica, nam bo izprosila moči, da ne bomo omagovali ob vzvišeni nalogi, ki nas je poslala semkaj.«
Drugi dan so vsi trije res šli na Kravjek, da bi se poklonili Ljubljanskemu, namestniku in bratu deželnega kneza, koroškega vojvode IV. Šponhajmskega. je šel z njimi, da bi jim kazal pot. Vrh skalovitega griča nad današnjo Muljavo je tačas bil trden grad in je na daleč gledal po dolini ob in v vso širjavo tja do Stične ter okoli in okoli po gosto obraslem nižjem in višjem hribju.