»Da, brez skrbi!« je opat rekel z velikim zaupanjem. »Mati božja, naša mogočna zavetnica, nam bo izprosila moči, da ne bomo omagovali ob vzvišeni nalogi, ki nas je poslala semkaj.«
Drugi dan so vsi trije res šli na Kravjek, da bi se poklonili Ljubljanskemu, namestniku in bratu deželnega kneza, koroškega vojvode IV. Šponhajmskega. je šel z njimi, da bi jim kazal pot.