»Greh, krivico bom obsojal vselej in preganjanega bom branil po dolžnosti, ki mi jo je dal Bog!« Majnhalm je bil ves mrk, ko se je z Ditrikom in s spremstvom vračal domov. Dolgo je molčal, nikamor se ne oziral, kar v konjsko grivo pred seboj je upiral oči. »Kako prav je ondan menil naš, ko je dejal, da bo samostan potuho dajal tlačanom in da se bo vtikal v naše stare pravice!« je čez čas vzdihnil.