Sejmi so bili dobri in kaj hrupni; nekateri so trpeli po tri dni in so neki bili taki, da so govorili o njih: »Prvi dan je sejem za mladiče, drugi dan za dekliče in tretji dan za hudiče.« In še drugi so vedeli povedati o grdobijah, ki so se godile ob takih sejmih: »Ko bi te morala poiskati smrt, prosi, da bi tisto bilo ob semanjih dnevih, ker tačas je ves pekel tu in ni nobenega hudiča doma.« Spomin na tiste sejme je zapisan in pripoveduje, kako imenitni so bili in da so Ljubljani sami odžirali trgovski zaslužek, dokler jih deželni ni odpravil na prošnjo ljubljanskih trgovcev.