Na sejem, ki so ga imeli vsako nedeljo, so prodajavci in kupci vreli iz vse Slovenske krajine. Sejmi so bili dobri in kaj hrupni; nekateri so trpeli po tri dni in so neki bili taki, da so govorili o njih: »Prvi dan je sejem za mladiče, drugi dan za dekliče in tretji dan za hudiče.« In še drugi so vedeli povedati o grdobijah, ki so se godile ob takih sejmih: »Ko bi te morala poiskati smrt, prosi, da bi tisto bilo ob semanjih dnevih, ker tačas je ves pekel tu in ni nobenega hudiča doma.«