Se strinjaš, moj dragi Zevsek?« je drdrala, medtem ko sem jaz še vedno gledal kot tele v nova vrata in si razbijal glavo z vprašanjem, kdaj se bodo te preklete sanje končale. »Niso sanje, dragi,« me je v krčevitem razmišljanju prekinila Afrodita. »Vse to je ‒ kakorkoli neverjetno se ti še vedno zdi ‒ čista resnica.«