Iz predala sem izvlekel veliko leseno žlico, jo dvignil visoko v zrak, skozi okno pomahal sosedovemu Old Šetrhendu, ki je ravno podil petelina okoli zasneženega gnoja, zapel staro indijansko zahvalnico bogu Večerji, potem pa zajel veliko kepo mlečnih riževih s čokolado in jih zadovoljno mlel med svojimi močnimi, indijanskimi zobmi. »Odlična večerja, skvo! Veliki Winetu zelo zadovoljen!« sem pohvalil mamo, lopnil deda po glavi, da so mu debela očala zletela na tla in pomežiknil stari mami, ki je ravno končala s švasanjem preluknjanega bojlerja.