Zdaj pa že sleci to presneto krilo, da bo že enkrat mir!« se je razhudil volkec. Tabletka si je prestrašeno odpela pas, se boječe ozrla proti vratom lekarne, in ko se je prepričala, da res ni nikogar, si je odpela še zadrgo in krilo je padlo na tla.
Sramežljivo si je poskušala prekriti gola kolena, potem pa nejevoljno pihnila: »Si zdaj zadovoljen, mrcina?«