Prestrašeno je umaknila svojo črno glavo, jezno bevsknila, potem pa zbežala na dvorišče. »Ah, pa kaj potem,« sem razlagal stari mami, »za lačna usta mogočnega Winetuja je bila tako ali tako premalo rejena, naša Bari!« »Poba, poba!« je le nebogljeno odkimavala stara mama, ožemala mokro cunjo in drgnila roke ob preveliki firtah.