Pomahal je strašnemu Grizliju, mu še nekaj nerazločno zabrenčal v pozdrav ‒ in že je izginil pod suhim hrastovim listom, ki je pravkar padel na vroča avgustovska tla. »No, pa povej tole v gostilni pri de Bilni, ko prideš domov, če smeš!« si je mislil lovec Grizli in zamišljeno obračal kuštravo glavo na levo in desno, prav tako kot je to videl početi že mnoge lovce pred njim, ko niso mogli verjeti, kaj vse ne bodo mogli povedat, ko bodo prišli domov. A le za hip.