In ko je prišel večer, ga je še enkrat pogledala, ga pogladila po čelu, po prsih, po roki, potem pa tiho zavzdihnila in zaprla oči tudi sama. Našli so ju naslednje jutro; še vedno sta se držala za roki. Otroci in vnuki so ju pokopali v Piranskem zalivu ‒ iz barke, kjer sta nekoč skupaj živela, so ju v skupni krsti vrgli v morje ‒ tako kot sta bila želela, da storijo, ko sta bila še živa.