No, če veš vse to o meni ... ee ... kako sem strašen, neugnan, za lov pripravljen vedno, četudi sredi dneva, le zakaj, zavoljo lovskega kosila, malice ali pa kakega drugega, še bistrejšega opravila, se nisi skril pod lubje, jo ucvrl na ves glas ali pa se zvrnil od strahu na tla pred mano?«
»Ko pa to, kar se mi je ravno tale hip zgodilo, boter lovec, tako me je pretreslo, da še sapice nisem utegnil prav zajeti, si vratu pretegniti in nog razpotegniti, ko zagledam vas, kako stojite tu pred mano, neustrašen in nasršen, kot sam Mojzes na Planini sredi Kranja!« »No, ne govoriči tja v tri kuzle prestreljene, presneto, če ne želiš, da iz frače kamen ti še ta hip odfrči v prevrelo glavo!«