Shiran sem se zvlekel do najbližje gostilne; glavni natakar me je hipoma prepoznal in se mi v tekoči slovenščini prijazno zahvalil za premeteno pogajalsko zmago, a mi, žal, z večerjo ni mogel postreči, ker sem imel v denarnici premalo fičnikov. »Ne bi bilo v skladu s še veljavno zakonodajo,« mi je poučeno pojasnil, potem pa se posvetil premožnejšim gostom. Tavajoč po mestu sem naletel na pijanega župana in ga zaprosil za spremembo zastarelega zakona ali pa vsaj za kak olajševalni amandma.