Greha, se nekaj časa pregovarjali o izboru primerne žalostinke, potem pa vendarle pospremili nadodrednikovo pokojno dušo na neznani svet s prelepo žandarmarijsko koračnico Levo-desno, ena-dva, pr′jatli zvesti, današnjo noč ne bom več spal doma. Prišel je večer in po starih žandarmarijskih običajih smo ubogo pokojnikovo telo zavrgli v zakonito izkopan vohunski jašek, in se tako tudi praktično razšli s tragično preminulim. Sključeno sem sedel k večerji, a mi obilnega obroka brez pomoči nesebične kuharice ne bi uspelo pojesti.