Tiho smo se umaknili v kapelico sv. Greha, se nekaj časa pregovarjali o izboru primerne žalostinke, potem pa vendarle pospremili nadodrednikovo pokojno dušo na neznani svet s prelepo žandarmarijsko koračnico Levo-desno, ena-dva, pr′jatli zvesti, današnjo noč ne bom več spal doma. Prišel je večer in po starih žandarmarijskih običajih smo ubogo pokojnikovo telo zavrgli v zakonito izkopan vohunski jašek, in se tako tudi praktično razšli s tragično preminulim.