Precej slabo markirana pot nas je vodila preko neštetih globeli, mrkih močvirij in grozečih mlak, proti zahodu. Tam so nas prav prijazno sprejeli, si nas dodobra ogledali in okopali v velikem brezovem sodu, potem pa povabili v zakotno pekarno, kjer nas je prav prisrčno sprejel pek Prest O′Zapechem. Spekel nam je veliko štruco kruha, nas pogostil z vrečko kvasa in tremi slastnih orehov, se galantno pomokal, očedil zamaščeno čelo, potem pa odplaval v Ameriko, masirat svojo bolno teto, prelepo manekenko Zamorec.