»Buom, buom,« je odgovarjal v slabo naučeni slovenščini prodajalec in opravičujoče mahal s šopkom še neprodanih vijolic. »Da jim le ne bi uničil krhkih stebelc, nežnih cvetnih listov in občutljivih pestičev,« sem zaskrbljeno pomislil. Zjutraj smo odšli v Belo krajino.