»Oh, gospodična Jamra,« je jecljal Rad, »kaj bi jaz brez vas ‒ jutranje zarje nad mrkim mestom? Zlatega sončeca nad nevihtnim oblakom, vrčkom osvežujoče sodavice v peklenski puščavi! Že samo zaradi vas se izplača trpeti neizprosne muke, v katere me vklenjajo nesramnosti takih maloumnežev, kot je malopridni!«