Skušal sem se preriniti do Volka; v kotu sobe je važno brcal crknjeno miš, ki jo je bil zadavil prejšnjo noč. »Perverznež!« sem mu jezno zaklical, da je zardel do ušes, skesano zvrtal luknjo v prepereli parket in jo zagrebel vanjo. »V kratki molitvi, o milostni bogec, te naprošam,« je mijavkal, »bodi usmiljen z njeno ubogo dušico in prosim te, oprosti mi neodpustljivo objestnost, ki sem si jo bil privoščil pred tvojimi vsevidnimi očmi.