Ob teh besedah bolnikovih jo premaga bolest in k njegovemu licu ji omahne glava. In nje lice se pritiska k njegovemu obrazu in to lice je voljno in mehko, kakor je mehko in voljno žametasto lice dozorele breskve. Čustvo je imel Amandus ‒ in tudi naše stoletje jih pozna, ta milobna čustva! kakor bi prijetna gorkota kipela iz dekletovega lica v njega trpinčeno telo.