Vse je bilo tiho okrog njega, samó tu in tam je zavikala v nočnem logu. Spočetka je čutil kanonik Amandus, da mu hlad dobro dé in da mu krepča onemoglo telo. Ali skoro ga je pričelo zebsti pod odejico, ki je zadoščala v sobi, tu pa je kar izginila, da je niti čutil ni.