Stopivši k nama, izpregovoril je zamolklo: »Dva sem dobil, prvi sedi tam doli pri kopišču na samotni. Tam blizu je stara bukev in iz nje dupline sem vzel lansko leto polšjo zalego; ali stoji samotno in preklicano težko se bo zalezlo pod njo. Pa pravi mojster mora biti, stara zvita mrcina!