In svatba je bila, kakor jih je malo v dolini, in plesali smo in pili smo in židane volje smo bili, da je bilo kaj! Ko smo svatje stopili iz cerkve, stala je med drugimi gledalci ob vaški brvi tudi Romovševa Polonica. In prav bleda je bila, in tik nje je stal stari Romovš potrtega in skesanega obraza in bržkone ga je pekla vest, da je s svojim jezikom napravil to svatovanje ter svojo hčer pahnil v nesrečo.