V Podsteni sva obstala pred Jernejčevo hišo; vse je bilo kakor v skrinji. Okrog oglov vse lepo pometeno in počejeno; po dvorišču se je pasla cela tolpa piščet in celó nekaj je čebljalo vmes. Pri bližnjem potoku je hlapec napajal dva tolsta konja in zazdelo se mi je, da naju je precèj pisano pogledaval po strani.