Jezil se ni, bila ga je sama sladkoba. Pred deseto mašo ‒ Polonica se je ravno ravnala v cerkev ‒ poklical je mene in njo v svojo izbo, tja, kamor je spravljal svoje spise in svoj denar. Meni ni dejal besede, dekleta pa je ogovoril tako prijazno, kakor je ogovoril vsakega, če je bil posebno jezen.