Ko sem prejel prvo sveto obhajilo, prigovarjal je kaplan gospod mojemu očetu, naj bi me dal v šolo, češ: mPrav gotovo pride v škofovo hišo in mogoče je, da se spričo bistre glave še vzpne do škofa ljubljanskega, kar ni najzadnja in ne najslabša na svetu.l ‒ mKdo pa prevzemi moje lepo posestvo?l odgovoril je stari Brentač, min ali mislite, da bi mi v grobu dobro delo, če bi se drugi ljudje pasli ob mojih žuljih?l ‒ Ostal sem doma in trdo me je držal oče, da sem bil slabši od hlapca pri hiši.