In sam nase sem bil jezen, in ko sem se gugal po trdi cesti, dejal sem si: mČesar nisi imel v glavi, imaš pa sedaj v petah, in prav ti je!l Že se je mračilo ‒ skoro potem je v Poljanah zazvonilo ‒ in nikjer ni bilo videti človeka ‒ vse se je bilo že zalezlo v koče ‒ ko sem počasi stopal po stezi vkreber proti Hiščarju. Tik te steze imam njivo, takrat je bila na nji detelja, letos pa sem imel ondi proso, kakor veste, in prav lepo proso.