Kakor veverica se je spustila k tlom in odskakljala po zelenem lazu nizdol proti Zalesnikovi hiši. In tu in tam je obstala in obrnila oči k meni, kakor bi dejala: mGlej, kako težko se ločim od tebe!l Precèj časa še sem sedèl v vrhu češnje in zobal nje sladki sad; duša pa se mi je veselila še slajših besed: mTebe ali pa nobenega!l