Dognala sva, da moram res za sedaj v Ameriko, sicer bi me zaprli, in da si prislužim kaj denarja. Pisala si ne bova ‒ in tedaj, pravim vam, prišle so temu škratu solze v oči ‒ ker ni treba, da bi ljudje vedeli, kako se imava rada. Kadar pa se vrnem in prinesem kaj denarja, pa se nakupim kje v ravnini, naročim v župnišču oklice, na Tolminskem pa godce, in svatba bo, kakršne še ni učakala dolina.