In ko mi je iznova ponudila sladki, iztegnil sem takisto roko proti nji in obtičal sem na nje obrazu in dotaknil sem se njenega lica in bilo mi je, kakor da sem posegel v voljno, belo pšenično moko, od katere se o veliki noči speče najboljši in najlepši kolač. Recite, kar hočete, bil je to lep čas zame! Blagoslovljena bodi Zalesnikova češnja, na kateri se je zgodilo vse to!