Kako se je od takrat izpremenila naša! Kjer gledaš sedaj gole bregove, ondi je rastlo tiste dni visoko hrastovje in črni gozd se je razprostiral tja do Žirov in na drugi strani tja do ponižnih, ki tičé še dandanes kakor cvet sredi zelenih senožeti. Po teh gozdih so se jesenskega dne ‒ govorim o časih, ki so bili pred dvesto leti ‒ zvijali glasovi zavitega lovskega.